Spoštovani starši
Vstop v osnovno šolo je za otroka in vso družino velik korak in pomemben dogodek, zato želimo prispevati k temu, da bo to za vse prijetna izkušnja. Zavedamo se, da je to kontinuiran proces, v katerem moramo sodelovati vsi: družine, vrtec in šola, delovati v korist otroka in v skladu z zakonodajo. Dobro je, da o tem razmišljamo dovolj zgodaj.
Všolanje ureja Zakon o osnovni šoli (UR.l. RS, št. 81/06, 102/07, 107/2010, 7/2011, 40/2012, 63/2013), v nadaljevanju nekaj poudarkov:
* VPIS: Osnovna šola (v nadaljevanju OŠ) meseca februarja vpisuje v 1. razred za naslednjo šol. leto otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili 6 let (letos rojeni od 1. 1. 2010 – 31. 12. 2010).
* Šolski okoliš: OŠ si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz pristojnega ministrstva (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) in jih povabi na vpis.
* Če želite vpisati otroka v OŠ, kjer ni vaš šolski okoliš, se morate na vpis zglasiti v OŠ, kamor so vas povabili. Tam dobite informacije o prepisu na drugo OŠ. O tem se med sabo dogovorita matična in OŠ, kamor želite starši vpisati otroka.
* O odložitvi šolanja: Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. V tem primeru se ob vpisu otroka v OŠ ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo.
* Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj OŠ. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka – v tem primeru sklep prinesete tudi v vrtec. Na odločitev komisije je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
Preden pa boste začeli postopek vpisa in bodo otroci prestopili prag OŠ, je pred nami še eno lepo, bogato in doživetij polno vrtčevsko leto. Pa vseeno se pogosto vprašamo, kaj je pomembno, da otrok zna, zmore pred vstopom v šolo. Odgovor je preprost: vse, kar je pomembno za otroka, ki je star 5 do 6 let. Poleg vas otroka zelo dobro poznajo tudi strokovne delavke, ki so vam s svojim znanjem in izkušnjami v veliko pomoč. Zagotovo je pomemben socialni razvoj: pozdravljanje, navezovanje stikov, izrekanje prošenj, zahval, poiskati informacije… Vse to bo šlo veliko lažje, če bo zaupal vase. Zato naj doživlja čim več uspehov in si tako krepi pozitivno samopodobo. Svoje sposobnosti bo lahko pokazal, ko bo prišel v razred, zato pa se mora znati preobuti, se sleči in obleči, urediti svoje svari, skrbeti zanje, zlagati v torbico, pripraviti svoje stvari… – samostojnost pri skrbi zase. Poleg tega pa bo moral razred tudi najti – zelo pomembna je orientacija tako na svojem telesu kot tudi v prostoru in na listu. Nikakor pa ne smemo mimo gibanja, saj razvoj poteka od velikih gibov k manjšim, specifičnim (npr. risanje z debeliki kredami na velike površine z gibanjem iz ramena; pa vse do ustrezne drže barvice in natančnega barvanja; finomotrika se začenja s trganjem papirja, gubanjem, lepljenjem, oblikovanjem plastelina itd).
Če razmišljate o odložitvi všolanja, to povejte strokovnim delavkam dovolj zgodaj, seznanite jih s svojim razmišljanjem, bojaznijo, dvomi, se pogovorite, kje so otrokova šibka področja in se temu bolj posvetite. Višina otroka naj ne bo merilo njegove pripravljenosti. Vsi so nižji, kot smo bili mi ob vstopu v šolo, saj so leto dni mlajši. Natančnejša navodila glede odložitve všolanja pa dobite pri svetovalni delavki.
V vrtcu bomo poskrbeli tudi za izvajanje dejavnosti, ki bodo povezovale vrtec z OŠ Brežice.
Pomembno in občutljivo področje je prenos informacij o otroku, saj lahko to naredimo le s pisnim soglasjem staršev v katerem je opisan natančen namen. Poleg tega bo šola za otroka drugo okolje, imel bo druge sošolce in morda bo njegovo vedenje čisto drugačno od tega, ki ga poznamo v vrtcu. Tukaj pomembno vlogo odigrajo strokovne delavke, ki poznajo vaše otroke. Na pogovornih uricah vam povedo veliko o vašem otroku, o njegovem razvoju in če vam svetujejo, da otrok na nekem področju potrebuje dodatno spodbudo, več individualnega dela, pomoči, pozornosti – je to smiselno, da poveste tudi na vpisu v šolo.
v okviru dosedanjega sodelovanja nam je nekaj konkretnih nasvetov za starše povedala še pomočnica ravnateljice Darja Mandžuka, ki ima dolgoletne izkušnje, zato nasvete dodajamo v neokrnjeni obliki:
»Staršem svetujejo, da na vpisu povedo o svojem otroku tudi:
- Zdravstveno stanje otroka in morebitne težave.
- Če opažajo odstopanja v razvoju, naj to povedo.
- Starši naj otroke s šolo ne strašijo (»Boš že videl, kako bo v šoli! Le kako boš … ko boš v šoli! … .«), saj tako pri otroku vzbujajo strah in odpor. Povedo naj, da je šola pozitivna, da se bodo veliko naučili, da bodo zmogli …. – odnos do šole naj bo pozitiven že pri starših, saj otroci doživljajo svet okoli sebe tudi preko doživljanja staršev.
- .Če otrok kaže zanimanje za črke, branje, številke, računanje, naj ga v tej smeri spodbujajo, če notranje potrebe nima, naj ga ne silijo. Vse to se bo naučil v šoli.
- Spodbujajo naj ga pri opazovanju narave, življenjske biotope (vrt, sadovnjak, polje, travnik, vinograd …), če imajo priložnost, naj ga vključujejo v delo na vrtu, pomoč pri vsakodnevnih opravilih. O tem kar vidi, naj ustno opiše, pripoveduje in na ta način razvija ustno izražanje in bogati besedni zaklad.
- Če kaže interes za branje, naj ga spodbujajo (skupno družinsko branje, obisk knjižnice, branje receptov pri peki ali kuhanju, igre z navodili …). Če ga ne kaže, naj gredo z njim skupaj večkrat na obisk knjižnice, knjigarne; berejo naj mu sami in mu na ta način približajo knjigo. Naj bodo vsebine čim krajše, z veliko ilustracijami, ki otroke privabljajo. Motivacijsko pa je zelo, da z otroki berejo na sprehodu (plakate, oglase, napise na trgovinah … ) –– situacijsko in ne da sedi in bere.
- Spodbujajo naj, da otroci naredijo čim več sami: pripravijo svoje nahrbtnike, pripravijo igrače ali sredstva za v vrtec/šolo, torbico; spodbujajo naj vsakodnevno, da bodo ozavestili odgovornost do prinašanja stvari v vrtec/šolo; navajajo naj jih na samostojnost pri oblačenju, obuvanju, umivanju, pri jedi … ; spodbujajo naj torej samostojnost pri skrbi zase, higienskih navadah, skrbi za svoje stvari, prehranjevanju (rezanje, mazanje kruha itd), organizaciji prostora.«
Če imate še kakšna vprašanja, dvome, razmišljanja, se obrnite na vaše strokovne delavke oz. na svetovalno delavko.
Svetovalna delavka: Sonja Bobek Simončič
